Đoli, življenje ni cvetoče polje, en masten verh te izstreli v vesolje, Đoli. Ljubek je zaklad, moj THC nasad, ko v zraku je imam ga rad. Zasukam ga v papir, prižgem in je lepo takrat. Ne ve kje sem doma, kako mi je ime, ko sedmi đoint prot' koncu gre. Počasi jezik teče, vse na svetu smešno je. Đoli, življenje ni cvetoče polje, en masten verh te izstreli v vesolje. Rdeče so oči in rožnate noči, Đoli, ta pesem mi je všeč. Đoli, pomlad je tu in z njo Albanka, Đoli, še z Amsterdama kilo skanka. Podaj mi še hašiš, kako lepo dišiš, Đoli, občutek mi je všeč. Mimo je pomlad in se suši nasad, ne morem več, prižgem te rad. Zadet sem in zaspan, zapohan kot že tolkokrat. Spet zjutri se zbudi in sladkor pade mi, hladilnik je v nevarnosti, je pot do postelje, do kavča pa svetlobnih dni. Đoli, življenje ni cvetoče polje, en masten verh te izstreli v vesolje. Rdeče so oči in rožnate noči, Đoli, ta pesem mi je všeč. Đoli, pomlad je tu in z njo Albanka, Đoli, še iz Amsterdama kilo skanka. Podaj mi še hašiš, kako lepo dišiš, Đoli, občutek mi je všeč. Đoli, ta pesem mi je všeč. Đoli, občutek mi je všeč. I love you đoli.
