Nikita (legenda) realno glumi opreznost, kao “ne opuštajmo se”, a ovi momci sve vreme opušteni, svesni svog kvaliteta, talenta, utreniranosti, ubijaju po 20ak razlike ko god im stane na put. Pratiti Jugoslaviju u košarci tada, značilo je zanimati se za jednu vrstu umetnosti.
To ni bila košarka,to je bila umetnost,nekaj nerealnega,da so ostali skupaj,,bi Dreem teamu vzeli zlato.Jaz sem že 31 let trdno prepričan v to.Amerikanci so mogoče res bili sanjsko moštvo,ampak ta reperzentanca Jugoslavije pa je bila skupina umetnikov,ki so na parketu delali kar so hoteli.Veliki poklon Toni,Rađa in companija ❤❤❤❤
