Prvo gibanje, ki ga storimo ob rojstvu je vdih. Zdravniki zato že ob rojstvu ocenjujejo način kričanja otroka in opazujejo ali je zakričal takoj ali z zakasnitvijo, glasno ali tiho s čimer ocenjujejo moč in kvaliteto dihalnih struktur. Ko se rodimo, so dihalne mišice naše prve delovne mišice. Vsak naslednji dan v povprečju vdahnemo 20.000 krat in ko te prenehajo delovati, zapustimo ta svet. Postavlja se torej vprašanje, zakaj dihanju ne dajemo večji poudarek, zakaj se malo ali sploh ne ukvarjamo s tihimi in vestnimi delavci, ki marljivo opravljajo svojo funkcijo dneve in noči, kar nam omogoča priložnosti za izpolnitev življenjskih nalog.
V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Dihanje je spontano, regulirano v možganskem deblu podaljšane hrbtenjače in možno zaradi razlik v pritisku zunaj in znotraj pljučnega okolja. Pljuča imajo veliko sposobnost razteznosti zaradi elastičnosti v tkivu in so obdana s prsnim košem. Sprednji del prsnega koša predstavlja prsnica na katero so pripeta rebra, ki se na zadnji strani priključijo na prsna vretenca. Na tak način se tvori mehanska zaščita za pljuča in srce, hkrati pa predstavlja ogrodje znotraj katerega poteka dihalni proces.
Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel. Posledično se vzpostavi pravilna stabilizacija trupa med gibanjem. Gre za to, da dihamo brez nepotrebnih stiskov trebušnih mišic in zadrževanjem aktivnosti okoli pasu. Optimizacija dihanja je namreč možna takrat, ko imamo sinhronizacijo v delovanju med prepono, celotno trebušno steno in mišicami medeničnega dna, kar pomeni, da dihamo v trebuh trodimenzionalno. Tako se gibljemo bolj sproščeno, brez bolečin v križu z zmanjšano napetostjo v vratu in ramenih.
12 сен 2024
