Kecal: Kdor ima dekle, hvali jo nadvse, na vse pretege. Njemu je dekle vzvišena nad vse, brez vsake pege. Vsa krasota raja njen obraz obdaja, da se v njem podvaja vsaka slast. Vsa krasota raja njen obraz obdaja, da se v njem podvaja vsaka slast. On pa ga namaže, takrat se pokaže, v kakšno šel je past. On pa ga namaže, takrat se pokaže, v kakšno šel je past, v kakšno šel je past. Kaj zvoniš sedaj, ko je toče kraj. Še tako goreč bes je zdaj odveč. Ah prepozno je tvoje tarnanje. Jokaj noč in dan, zdaj je vse zaman. Jokaj noč in dan, zdaj je vse zaman. Pameten pa mož ravna oprezno. Pred poroko preračuna trezno. Kaj bo nesel v zakon, kaj bo nesel v zakon, kaj bo nesel v zakon tak in tak. On ravna oprezno, preračuna trezno, kaj bo nesel v zakon tak in tak. Če mu ne kaže nič, umakne svoj korak. Če mu ne kaže nič, umakne svoj korak. Bistro umakne svoj korak. Janko: Kaj s tem hočete le reči? Kaj skrivate za tem? Kecal: Da za vrednejšo nevesto zate, dečko, vem. Kecal: Vem za mladenko, ta je bogata, je bogata. Janko: Ve za mladenko, ta je bogata, je bogata. Kecal: Dom dobode, dom dobode, skrinjo polno zlata. Janko: Dom dobode, dom dobode, skrinjo polno zlata. Kecal: Vem za mladenko, ta je bogata, je bogata. Janko: Ve za mladenko, ta je bogata, je bogata. Kecal: Dom dobode, dom dobode, skrinjo polno zlata. Janko: Dom dobode, dom dobode, skrinjo polno zlata. Kecal: Vole voličke, krave, teličke, pitane pujske, židane goske, kos polja, omaro novo javorovo in še kaj morda. Kos polja in omaro javorovo in še kaj morda. Janko in Kecal: Vole voličke, krave, teličke, pitane pujske, židane goske, kos polja, omaro novo javorovo in še kaj morda. Kos polja in omaro javorovo (čisto novo) in še kaj morda. Kecal: No, to bi bilo nekaj, nekaj. No, to bi bilo nekaj, nekaj. No, to bi bilo nekaj. No, to bi bilo nekaj za moža. Janko in Kecal: No, to bi bilo nekaj, nekaj, no, to bi bilo nekaj za moža. To je bogastvo, bogastvo bajno! To je bogastvo, bogastvo bajno! To bi bilo nekaj za moža! No, to bi bilo nekaj za moža!
