Prispevek se osredotoča na obdobje prve svetovne vojne in neposredno po njej, ko je prišlo do pomembnih sprememb v medosebnih odnosih in vsakdanjem življenju družin. V zgodovinopisju se je za ta čas uveljavil termin »družba brez očetov«, ki po eni strani označuje spremembe, ki so jih povzročili vpoklic moških k aktivnemu služenju vojske ter številni mrtvi in pogrešani družinski očetje, po drugi strani pa tudi simbolna degradacija moških, ki so iz različnih razlogov vojna leta preživeli doma ter nova vloga žensk in mater v družbi. Če so pisci ženskam priznavali, da so sposobne materialno poskrbeti za otroke ter zagotoviti obstoj družinskih kmetij in obrti, pa so jasno izražali dvom, da bodo sposobne biti tudi nosilke avtoritete, otroke disciplinirati, jih nadzorovati in vzgajati v skladu z veljavnimi moralnimi normami. Skrb so vzbujali tudi statistični podatki, ki so nedvomno kazali, da je prišlo do izjemnega padca v rodnosti. Samo v prvih dveh letih vojne se je na območju Avstro-Ogrske rodilo kar milijon in pol manj otrok kot v obdobju miru. Ti nerojeni otroci so veljali za svojevrstno žrtev vojne, škoda pa naj bi bila nepopravljiva. Nelagodje v družbi so stopnjevali še higieniki in evgeniki, ki so opozarjali, da so doma ostajali samo tisti moški, ki so neprimerni za razmnoževanje, kar naj bi imelo katastrofalne posledice za prihodnost naroda. Najboljši možje so bili na fronti, doma in torej z dostopom do žensk pa so ostajali betežneži, nesposobneži, tisti z okvarjenim dednim materialom, odpad naravne selekcije. Poleg padca števila rojstev naj bi bil zato še bolj problematičen upad kakovosti novorojencev, ki so od svojih očetov podedovali slab genetski material, pri čemer so povsem specifično problematiko predstavljali otroci, ki so bili med vojno in neposredno po njej spočeti med posilstvi. Po črnih napovedih naj »slabo seme« tako ne bi bilo več izjema, ampak pravilo, zaradi česar naj bi rasla generacija moralno šibkih, kriminalcev, bebcev in alkoholikov.
Posnetek s simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana 18. december 2023
Scenarij, snemanje in režija: Bojan Balkovec
Montaža: Polona Meglič
RU-vid Oddelek za zgodovino FF UL
/ oddelekzazgodovinoffun...
RU-vid Zgodovina.si
/ zgodovinasi
Facebook Središče za javno zgodovino / cphljubljana
Facebook Slovenska zgodovina / slovenskazgodovina
Oddelek za zgodovino FF UL zgodovina.ff.u...
© Središče za javno zgodovino
© Slovenska zgodovina
© Oddelek za zgodovino FF UL
#OddelekzazgodovinoFFUL
#FilozofskafakultetaUniverzavLjubljani
#Slovenskazgodovina
#DepartmentofHistory
#FacultyofArtsUniversityinLjubljana
#SloveneHistory
#Središčezajavnozgodovino
#Centerforpublichistory
20 апр 2024
