Bilo je prelepo. Z vsem se strinjam. Tudi jaz sem si ob cmoku v grlu obrisal kakšno blago naglašeno solzico. Hvala za to! Do konca življenja poljanec Urban (sin poljanke Vesne in oče poljanke Julije).
Vse je res....zelo ponosna na svojo odlocitev pred 22 leti v katero gimnazijo. In res je... najprej srecas zanimivega cloveka, nato ugotovis da je Poljanc. Potrjeno veckrat😉
Najlepše obdobje mojega življenja. Predvsem zaradi čudovitih sošolk in sošolcev. Stkali smo dragocene vezi, postali Prijatelji. In ostajamo povezani še danes. Poklon, 4. C iz 1983! In, ja, tudi oče poljanke Katarine. :)
Top video! Tudi jaz sem se skupaj z gosti še enkrat sprehodila po ogromnih hodnikih. Ja, prof. Vagaja. Kdo ga ni imel. Poljane so res dale eno široko izobrazbo, kot je rekel Sašo Hribar.
Gimnazija s tradicijo, ki je znala v tistih železnih časih, kljub 'strogo vodeni vsebini' preko tradicije - starejših profesorjev na izviren način vnesti svetovljanskega duha in vrednote, ki so presegale takratno družbeno okolje.
Škoda, da ta šola ni več kar je bila. V tem času se zatira drugačnost, tekmovalnost pa je zaznavna vsepovsod. Obupni ljudje. Šele zdaj na faksu (FMF) vidim, kaj pomeni imeti čudovit razred in s sošolci dejansko sodelujemo. Tudi proferosrji na mojem faksu niso niti pol tako naduti in pristranski kakor so bili na poljanah.
