Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za N1 ocenil, da se čas tranzicije in s tem tranzicijske levice bliža koncu. A ne le na levi, ocenjuje, da bodo tudi na desni s tem nastopile spremembe. Da v slovenski politiki nekoliko brbota že nekaj časa, kaže dogajanje iztekajočega se tedna.
Po burnem sestanku na vrhu SLS, se je Peter Gregorčič, novi obraz desnice, srečal z Anžetom Logarjem, a o skupnem nastopu na volitvah menda nista govorila. Ima pa vsak od niju iz zadnjih volitev, na katerih je nastopil, nekaj političnega potenciala, za katerega še ni jasno, kako ga bosta vnovčila. DA se aktivno pripravljajo na parlamentarne volitve, da bi vnovčili svoj kapital z evropskih volitev, pa so naznanili v SDS, kjer so napovedali začetek evidentiranja kandidatov za prihodnje volitve. Tudi sicer utrjevanje terena poteka v polnem teku.
Delo jim po svoje še olajšuje vladna koalicija. Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta še vedno obremenjena z afero Litijska, ki je odmevala tudi na zadnji seji pred počitnicami. Še bolj pa je odmeval nastop predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič, ki je kar s podija nadrla poslanko SDS sredi razprave o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Spomnimo, zakon je vložila Klakočar Zupančičeva, da bi omejila orodje parlamentarne preiskave z namenom, da zaščiti predsednika Goloba pred preiskavo njegovih (nekdanjih) podjetij.
Vlada še vedno nima obrambnega ministra, ki te dni odhaja v Evropski parlament, Golob pa še vedno nima njegove zamenjave, tako da bo vodenje obrambnega ministrstva prevzel kar sam. Sicer je bilo že pred mesecem dni jasno, da Šarec odhaja, s tem, ko je bil izvoljen za evroposlanca na listi Svobode, a Golob, kot pravi, ni želel iskati menjave, dokler Šarec še »dobro dela« neuradno pa je jasno, da kadrovskega bazena praktično nima več. Že druga interpelacija medtem čaka ministrico Emilijo Stojmenovo Duh.
Pestro je tudi na tujem. V Franciji je levica združila moči proti Nacionalnemu zboru Marine Le Pen, ki je tako v drugem krogu volitev osvojil šele tretje mesto in skoraj zagotovo ne bo vladal. Bo pa vladanje zelo oteženo zaradi izjemne razpršenosti parlamenta med Nacionalnim zborom, Macronovo stranko Skupaj in skupno listo skrajne levice ter več manjših strank, ki so prav tako v parlamentu. Francoska politika tako, kot kaže, ne bo slišala glasu Francozov, ki zahtevajo obrat proti desni.
Podobno kot tudi ne v Evropskem parlamentu, kjer se zaenkrat kaže delovanje iste koalicije, kot je vladala pred prejšnjimi volitvami, čeprav je zdaj že tretja največja sila desna skupina Patrioti za Evropo, ustanovljena na pobudo Viktorja Orbana, nedavno pa se ji je pridružila tudi stranka Nacionalni zbor Marine Le Pen.
Čez lužo pa se vrstijo pozivi Joeu Bidenu, naj odstopi od predsedniške kandidature, saj da te funkcije ne zmore več opravljati, a Biden zaenkrat ne popušča ter napoveduje, da bo vztrajal do konca, čeprav mu hrbet obrača že vse več vidnejših demokratov.
Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke iztekajočega se tedna ter jih s komentarji umestimo v ustrezen kontekst. V tokratni zadnji oddaji sezone, sva dogajanje za vas komentirala Peter Merše in Mirko Mayer. Peter Merše se s tem tudi poslavlja od vodenja oddaje Odmev tedna na Domovini.
22 авг 2024
