Dragi moji lepi dečki, nisem nič več sama. Vzela sem si Štajerca, tak’ ko moja mama. Druge punce ne bo gledal, to vam garantiram, plesati pa mora znati, tak’ ko jaz mu žvižgam. Ker mlada sem in pametna, lepa sem in fina, zato pa vzela sem si Štajerca, Štajerca, a ne fakina. Moral bo posodo prati, ribati, sesati in živini hrano dati, vsak večer pa zgodaj spati. Po gostilnah ne bo hodil, ‘mel trebuh od piva. Svojo plačo bo le sanjal, vse dokler bom živa.
Simona, odšli ste s svojim angelskim glasom prepevat v rajske višave, vendar vaše pesmi, ki so nepozabne, so ostale v trajnem spominu in bodo dragoceni biseri za poznejše rodove. Spočijte svoje utrujeno srce in spokojno počivajte v miru in večna luč naj vam sveti vse do drugega prihoda našega Odrešenika. Hvala in slava vam !
Moram pa priznati, da je besedilo nasprotujoče. Še posebej verz "Svojo plačo bo, le, sanjal. Vse, dokler bom živa." Kdo, pa, naj bi, si, to, želel ? Besedilo bi, lahko, bilo lepše !Zveni, suženjsko !
