Po letih raziskav, ki temeljijo na 30 letnem kopičenju dosežkov, je zdaj umetna inteligenca (AI) dosega nekakšno prelomno točko in sprošča svojo moč in lahko ujame “domišljijo” mnogih ustvarjalcev...od študentov pa vse do vodilnih v največjih svetovnih tehnoloških podjetjih. Navdušenje narašča z možnostmi, ki jih odpirajo orodja AI, vendar še vedno ni v širši javnosti znano, česa točno so ta napredna orodja zmožna in kako delujejo. “Zavedajte se novih tehnologij, ki bodo krojile našo prihodnost, a bodite pripravljeni izkoristiti to znanje,” so pogosta opozorila teoretikov javne sfere, ki govorijo in pišejo predvsem o tem, kako je klepetalni robot ChatGPT vrgel dolgo senco na medije kot najnovejšo obliko prelomne tehnologije. Je lahko tudi znanilec konca akademske in znanstvene integritete ter grožnja nekaterim delovnim mestom in demokratičnim institucijam? Npr. ChatGPT že opisujejo kot “model, ki komunicira na pogovorni način”, primerjajo ga z “ustekleničeno kognicijo”, hkrati pa ga imenujejo kot “grozen izdelek” zaradi nedoslednosti. Generativna umetna inteligenca pa je močno orodje, ki lahko revolucionira številne industrije. Lahko ustvarja nove vsebine na podlagi obstoječih podatkov. Ali bo spremenila način ustvarjanja in uporabo vsebin v prihodnosti? ”Vendar sistem AI je pameten le toliko kot ga programiramo; inteligenca ni v računalniku, inteligenca je v programerju in/ali trenerju,” pravi računalniška znanstvenica Erika Abraham. Od takih konstatacij se še naprej razpira cela pahljača mnenj in vprašanj, ki jih morajo pojasnjevati poznavalci področja, da uravnotežijo navdušenje in nelagodje, ki ga nahajamo pri klepetalnem robotu ChatGPT. Gostje v razpravi prof. dr. Blaž Zupan, prof. dr. Miha Ravnik, prof. dr. Andrej Bauer, prof. dr. Špela Vintar, prof. dr. Jože P. Damijan.
4 апр 2023
