Več na: www.zdravstven...
izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med. | Izzivi v zdravljenju raka
Dr. Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, rad izpostavi pomembne dosežke v boju proti raku. Model presejalnih programov Zora, Dora in Svit, namenjenih čim zgodnejšemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, je, kot poudari, izredno učinkovit: »Raka materničnega vratu smo prepolovili. S programom Dora smo pokrili vso Slovenijo; rak, ki ga odkrijejo v tem programu, ima štirikrat boljšo prognozo od naključno odkritega raka na prsih. Podobno je pri raku debelega črevesja in danke - v programu Svit s kolonoskopijo odstranjujejo predrakave spremembe, pojavnost raka se je posledično močno znižala.«
Ob slovenskem tednu boja proti raku strokovni direktor OI izpostavi izjemne dosežke na vseh področjih zdravljenja raka. »Pri kirurgiji raka je endoskopska operacija - manj invaziven, natančnejši poseg, ki ne zavira imunskega sistema, rehabilitacija pa je bistveno krajša - postala rutina. Diagnostika z računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MR) je postala dosegljiva, v radioterapiji smo uvedli vse moderne tehnike, ki so najnatančnejše, najučinkovitejše in najbolj ohranijo tkivo, ki ga bolezen ni prizadela. Ni slučaj, da je eden največjih strokovnjakov za radiofiziko dejal, da naša radioterapija v ZDA dobi v trenutku licenco za delo.«
Pomembno se mu zdi, da slovenski sistem kljub težavam, s katerimi se spopada, omogoča zdravljenje z zdravili, ki povsod niso dostopna. »Po drugi strani pa nekatera zdravila, zlasti v imunoterapiji, lahko uvajamo v sklopu kliničnih študij, zlasti v imunoterapiji.«
Ob tem izpostavi, da je onkološki inštitut ena od redkih zdravstvenih ustanov, ki nima plačanih le programov, ampak so plačani po storitvah. »Slovenska družba je pripoznala pomen tovrstnega zdravljenja in te veje medicine. Imamo listo dragih zdravil, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje posebej plačuje. Ne morem trditi, da ni izzivov - vendar so ti zelo podobni izzivom v drugih državah.«
Na OI vsakemu bolniku želijo zagotoviti celostno obravnavo, prehransko in tudi gensko svetovanje, psihološko podporo in tudi paliativno oskrbo. Seveda se pri udejanjanju omenjenega pojavljajo tudi kratki stiki, ki se med drugim kažejo v nezdržni, vse bolj izraziti kadrovski in prostorski stiski, ki naj bi jo v prihodnje pomagal reševati tudi
novi radio-terapevtski center v Mariboru, pri vzpostavljanju katerega so priskočili na pomoč tudi strokovnjaki iz Ljubljane.
»Tovrstne spremembe v smislu multicentričnega razvoja so nujne, če želimo ostati zvesti motu, po katerem je treba vsakemu Slovencu, ne glede na to, na katerem koncu države živi, zagotavljati enako kakovostno zdravljenje. To je javno zdravstvo - zagotoviti najboljše možno zdravljenje vsakomur, ne le tistemu, ki ima denar,« opozarja sogovornik.
Pred vrati so torej številni pomembni strokovni izzivi, zlasti v imunoterapiji, kjer so trenutno aktualna vprašanja, »katere bolnike zdraviti z imunoterapijo, da bo to čim bolj učinkovito. Ali bomo z imunoterapijo zdravili že lokalno napredovale bolezni, ne samo metastatske - ali pa jo bomo uporabljali kot dodatno zdravljenje po operaciji? Kako imunoterapijo kombinirati z radioterapijo, ki, tako kot kemoterapija, razgali rakaste celice, nakar sta tako imunski sistem obolelega kot imunoterapija učinkovitejša? Kakšno naj bo razmerje med obema zdravljenjema?« našteva dr. Kovač dileme, na katere iščejo odgovore v sklopu kliničnih študij.
3 мар 2019
